Pirate v ječo?
Naš novi kazenski zakonik – velja od novembra 2008 – pravi:
(1) Kdor neupravičeno reproducira, da na voljo javnosti, razširja ali da v najem eno ali več izvedb, fonogramov, videogramov, rtv-oddaj ali podatkovnih baz, katerih skupna tržna cena pomeni večjo premoženjsko vrednost, se kaznuje z zaporom … (dolžina ječe je odvisna od tega, kakšen je obseg kršitve).
“Reprodukcija” se seveda pri nalaganju datotek iz spleta zgodi avtomatično. Takoj ko shraniš datoteko na svoj računalnik, si jo reproduciral. Če si jo shranil v mapo, ki je del P2P omrežja (npr. BitTorrent), je zdaj dostopna tudi drugim (dodatna reprodukcija).
Za primerjavo. Če ugrabite ladjo in pri tem koga ubijete, lahko po novem zakoniku dobite od 5 do 15 let. Za nazakonito “reprodukcijo” filmov, glasbe, ipd. pa tudi nekaj podobnega (do 8 let). Kaj nam to pove o vrednosti življenja v primerjavi s pravicami korporacij in posameznikov do avtorskih zaslužkov?
