Arizona sanje

Uporabniki največje video spletne skupnosti sovražijo Warner Music Group

Domen Bajde — Thu, 08 Oct 2009 20:15:02 +0000

Spodnji video povzema zelo zanimivo zgodbo, ki se je v preteklih osmih mesecih odvijala med uporabniki spletnega portala Youtube. Warner music group, največji svetovni lastnik glasbenih avtorskih pravic, je do nedavnega zavračal sodelovanje z Youtube in njegovimi uporabniki. Predvsem slednji so se na to odzvali precej čustveno. Poglej spodnji video in vse bo jasno. Video je primeren zgolj za odrasle!

ACTA dovoljuje, da vam oblasti brez naloga pregledajo računalnik!

Domen Bajde — Fri, 27 Mar 2009 14:46:57 +0000

Sveže novice o ACTA (Anti-counterfeiting trade agreement), javnosti skriti mednarodni listini, ki jo pripravljajo Američani. Med drugim se zna zgoditi, da vaš računalnik ali predvajalnik glasbe ne bo več skrit očem oblasti in pendreku policije.

Aau! Potencialno zelo boleč udarec demokraciji in piratstvu.

Pirate v ječo?

Domen Bajde — Mon, 16 Feb 2009 16:10:32 +0000

Naš novi kazenski zakonik – velja od novembra 2008 – pravi:
(1) Kdor neupravičeno reproducira, da na voljo javnosti, razširja ali da v najem eno ali več izvedb, fonogramov, videogramov, rtv-oddaj ali podatkovnih baz, katerih skupna tržna cena pomeni večjo premoženjsko vrednost, se kaznuje z zaporom … (dolžina ječe je odvisna od tega, kakšen je obseg kršitve).

“Reprodukcija” se seveda pri nalaganju datotek iz spleta zgodi avtomatično. Takoj ko shraniš datoteko na svoj računalnik, si jo reproduciral. Če si jo shranil v mapo, ki je del P2P omrežja (npr. BitTorrent), je zdaj dostopna tudi drugim (dodatna reprodukcija).

Za primerjavo. Če ugrabite ladjo in pri tem koga ubijete, lahko po novem zakoniku dobite od 5 do 15 let. Za nazakonito “reprodukcijo” filmov, glasbe, ipd. pa tudi nekaj podobnega (do 8 let). Kaj nam to pove o vrednosti življenja v primerjavi s pravicami korporacij in posameznikov do avtorskih zaslužkov?

Zemljevid piratstva

Domen Bajde — Thu, 05 Feb 2009 10:15:33 +0000

Pirate Bay, največji bit-torrent “ponudnik” na svetu, je objavil zemljevid, ki prikazuje piratsko aktivnost po svetu. Plameni označujejo države, v katerih so uporabniki zelo aktivni pri izmenjavi piratskih datotek, snežinke pa tiste manj aktivne.

Slovenija gori! Slovenci predstavljamo dobre 0,3% prometa na Pirate Bay-u. To pomeni, da smo približno 10-krat bolj aktivni kot “povprečni” zemljani.

Ukradi ta film I. in II.ter

Domen Bajde — Sat, 01 Nov 2008 08:14:35 +0000

Naše obiskovalce in komentatorje sem želel opozoriti na zanimiv projekt o piratstvu. Gre za dokumentarec z naslovom “Steal this film“. Prvi del govori o file sharingu (Pirate bay), drugi pa o (ne)smiselnosti vojne proti piratstvu.

Za razliko od klasične produkcije (Hollywoodskega tipa), so se producenti odločili za zelo svoboden pristop. Film je dosegljiv na praktično vseh torrentih, tudi na njihovi spletni strani, spodbujajo nas, naj ga svobodno presnemavamo, preoblikujemo, pošiljamo naprej, komentiramo, ipd. Edini vir zaslužka so prostovoljne donacije. Izvedljivo tudi za druge avtorje?

Skratka brez klasičnih omejitev. Po okvirnih podatkih si je film že ogledalo več milijonov gledalcev. Predlagam, da se jim pridružiš. Sigurno se vsi ne boste vsi strinjali s prikazanim, mogoče boste nekateri razočarani, drugi spet navdušeni in polni novih idej…

Veseli bomo, če boš svoje misli in komentarje delil z nami.

Pravičnost in razvoj

Domen Bajde — Tue, 07 Oct 2008 12:15:52 +0000

Boj proti kršitvam intelektualne lastnine je pogosto predstavljen kot boj za razvoj in blagostanje tako proizvajalcev oziroma lastnikov intelektualne lastnine, kot tudi porabnikov. Toda pogled na zemljevid, ki prikazuje razmerja moči na področju prihodkov iz naslova IL (zgornja slika), ne vzbuja pretirano optimističnih občutkov. V letu 2002 so npr. ZDA prejele kar 53% vseh svetovnih prihodkov v obliki licenc in avtorskih honorarjev.

ZDA so seveda gonilna sila pri “razvoju” in mednarodni širitvi zakonodaje, ki ureja IL. Še pred nekaj desetletji je bila slika nekoliko drugačna, saj so ravno ZDA nasprotovale podpisu Evropskih konvencij namenjenih globalni zaščiti pravic IL. Dodati velja tudi podatek, da so bile te konvencije bistveno prijaznejše državam v razvoju, saj so bile slednje celo obravnavane kot “upravičene” kršiteljice pravic IL v primerih, ko gre za znanje in zdravje . Avtorji prvih konvencij so (vsaj delno) napredek in blagostanje manj razvitih postavili pred zaslužek razvitih.

Vir: Worldmapper

Se vam zdi, da IL-debele države danes res največ prispevajo k razvoju in blagostanju sveta?
Zanimivo je tudi, da je večina IL-suhih držav zelo debelih na zemljevidu, ki odseva število prebivalcev v posamezni državi (spodja slika). Retorika vsetovnega napredka in blagostanja tako kot ponavadi prihaja iz ust razvitih…

Vir: Worldmapper

Pirati kradejo!?

Domen Bajde — Tue, 16 Sep 2008 18:21:34 +0000

Oglasi proti piratstvu nezakonito nalaganje filmov in glasbe pogosto enačijo s krajo. Toda, ali je tovrstna prispodoba res ustrezna? Ukrasti avto ali naložiti piratski film vendarle ne gre enačiti. Narava dejanja in njegove posledice se namreč v obeh primerih razlikujejo. Pri piratstvu gre namreč za nelegalno uporabo nekega izdelka, ne pa za dejansko odtujitev le-tega (npr. odpeljem ukraden avto). Povedano po domače, če Toyoti ukradete avto ostane brez avtomobila, pri piratstvu pa lastnikom ni nič odtujeno (v strogem pomeni besede). Gre zgolj za izgubljeni oportunitetni prihodek (mogoče si zaradi ogleda piratske verzije, filma ne boš ogledal v kinu, kupil DVD, ipd.).

Skratka, pretirano moraliziranje o piratstvu, ki nekritično uporablja prispodobe kot je ”piratstvo je kraja” zamolči nekatere značilnosti ekonomije zabavne industrije (in ostalih, ki se jih dotakne piratstvo), ki so pomembne za celostno obravnavo tega pojava. Zanimivo je tudi to, da vpletena podjetja dobro poznajo te zakonitosti, kadar jim je to povšeči. Mnogi nosilci slike in zvoka so zaščiteni tako, da jih lahko poslušate in gledate le z določenimi predvajalniki (da jih ne bi preveč lahko snemali). Tudi dejanski lastnik DVD-ja ima tako precej omejene pravice glede uporabe SVOJEGA izdelka. Si predstavljate, da bi se Toyota jutri odločila, da lahko VAŠ avto vozite le po določenih cestah? Ali pa, da svojega izdelka ne smete uporabljati v javnosti?

Je potemtakem izraz “pirat” sploh ustrezen? Ali ne gre bolj “neodobreno izposojo” kot pa za nasilno krajo? RIAA (ameriško združenje založnikov glasbe in filma) odločno trdi, da je izraz pirat premil, saj gre za v primeru nelegalnega nalaganja za izjemno hud zločin. Drugi spet, zločince iščejo predvsem na strani založnikov (nelegalno dogovarjanje o cenah, nemoralno lobiranje za strožjo zakonodajo, ipd.) in pravijo, da je zločin pravzaprav pretiravanje v oglasih, ki pirate enačijo z najhujšimi kriminalci.

Komentarji na poročilo o trgovini s ponaredki

Domen Bajde — Wed, 06 Aug 2008 07:21:55 +0000

Organizacija OECD je izdala poročilo o svetovni trgovini s ponaredki . Škodo, ki jo povzročajo ponaredki ocenjujejo na nekaj sto milijard ameriških dolarjev. Negativni učinki ponarejevanje slavnih blagovnih znamk in ostalih kršitev avtorskih pravic ogrožajo konkurenčnost gospodarstva, destimulirajo inovacije in razvoj, ogrožajo delovna mesta, pomenijo nevarnost za porabnikovo zdravje in dobrobit, ipd. Skratka, poročilo omenja predvsem negativne učinke piratstva z vidika lastnikov blagovnih znamk in avtorskih pravic ter seveda z vidika držav v katerih te korporacije domujejo.

Kaj pa ostali? Kratica OECD pomeni “organization for economic cooperation and developement”. Bralec poročila dobi občutek, da je OECD-jeva ideja razvoja in sodelovanja vse prej kot odprta. Čigav razvoj? Kakšen razvoj? Je kupovanje ponaredkov res družbeno škodljivo in s tem nemoralno? Je to sploh pomembno ali gre zgolj za pameten nakup? Kaj misliš ti?